-
1 in
(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele* * *I [in]preposition1.v, na (na vprašanje kje?)in the territory — na ozemlju;2.figurativelyv, pri, nablind in one eye — na eno oko slep;3.v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)put it in your pocket — daj to v žep;4.(stanje, način, okoliščina)in cash — v gotovini; pri denarju (biti)in despair — obupano, v obupuin good health — pri dobrem zdravju, zelo zdravin writing — pismeno;5.v, pri, na (udeležba)to be in it — biti udeležen, udeležiti sethere is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);6.(dejavnost, opravilo) pri, vin an accident — pri nesreči, v nesrečiin search of — pri iskanju česa;7.(moč, sposobnost)he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;8.(časovno)in the day, in daytime — podneviin two hours — v dveh urah, čez dve uriin the reign of — za vlade, za časa vladanjain my sleep — v spanju, ko sem spalin time — pravočasno, sčasoma, kdajin (the year) 1940 — leta 1940;9.(namen, smoter)in my defence — v mojo obrambo;10.(vzrok, nagib)in remembrance — v spomin;11.(razmerje, odnos, zveza)in that — ker, kolikorwell in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolanthe latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področjuten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);12.poin all probability — po vsej verjetnosti;13.(sredstvo, material)dressed in white — oblečen v belo;14.(število, znesek)five in the hundred — pet od sto, ɜ%in twos — po dva, paromaII [in]adverbnotri, noter, vto be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česato be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhodain for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi bin and in — vedno isto, vedno znovaAmerican to be all in — biti čisto izčrpanin with it! — prinesi, odnesi to noterto be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čemto let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čemIII [in]adjectivepolitics in party — vladajoča strankasport in side — stran, ki je na vrsti za udarecIV [in]noun(večinoma plural) vladajoča strankathe ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)V [in]transitive verbspraviti (žetev) pod streho -
2 scholar
['skolə]1) (a person of great knowledge and learning: a fine classical scholar.) učenjak2) (a person who has been awarded a scholarship: As a scholar, you will not have to pay college fees.) štipendist•- scholarliness
- scholarship* * *[skɔlə]nounučenjak; učenec, -nka, dijak; archaic kdor se uči; poznavalec slovstva, zlasti klasičnega; humanist; štipendist; oseba, ki zna brati in pisati; familiarly kdor (po)zna kak šolski predmet; archaic privrženec, učenec -
3 slip
I 1. [slip] past tense, past participle - slipped; verb1) (to slide accidentally and lose one's balance or footing: I slipped and fell on the path.) zdrsniti2) (to slide, or drop, out of the right position or out of control: The plate slipped out of my grasp.) zdrsniti3) (to drop in standard: I'm sorry about my mistake - I must be slipping!) popustiti4) (to move quietly especially without being noticed: She slipped out of the room.) smukniti5) (to escape from: The dog had slipped its lead and disappeared.) izmuzniti se6) (to put or pass (something) with a quick, light movement: She slipped the letter back in its envelope.) vtakniti2. noun1) (an act of slipping: Her sprained ankle was a result of a slip on the path.) spodrsljaj2) (a usually small mistake: Everyone makes the occasional slip.) spodrsljaj3) (a kind of undergarment worn under a dress; a petticoat.) kombineža4) ((also slipway) a sloping platform next to water used for building and launching ships.) dok•- slipper- slippery
- slipperiness
- slip road
- slipshod
- give someone the slip
- give the slip
- let slip
- slip into
- slip off
- slip on
- slip up II [slip] noun(a strip or narrow piece of paper: She wrote down his telephone number on a slip of paper.) listič* * *I [slip]nounzdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček; plural British English kopalne hlačke; plural theatre premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru; hunting konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus; nautical poševna ravnina za splavitev ladij; geology zemeljski udor, usada slip of a boy — vitek, stasit dečeka fine slip of a girl — vitko, stasito, brhko dekleto get the slip — biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)he gave me the slip — pobegnil (ušel, izmuznil se) mi jeto make a slip — napraviti spodrsljaj, napakothere's many a slip'twixt the cup and the lip figuratively ne hvali dneva pred nočjoII [slip]intransitive verbspodrsniti, zdrsniti ( off z), zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti; transitive verb hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustitito slip one's breath (wind) — izdihniti, umretito slip the collar figuratively osvoboditi seto let slip — zagovoriti se, (nehote) povedati resnicoto let slip the dogs of war poetically sprožiti sovražnosti, začeti vojnoeven good men slip — celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)to let an opportunity slip — izpustiti, zamuditi priložnostIII [slip]nounglinasta masa (lončarstvo)IV [slip]nounbotany cepljeno drevo, cepljenka, cepljenec; sadika, potaknjenec; podmladek, podrast, pofomec; trak papirja, listič; letvica; printing poskusni odtis na dolg trak papirja
См. также в других словарях:
amerikanístika — e ž (í) veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kljúka — e ž (ú) 1. gibljiva priprava na vratih, oknih za odpiranje, zapiranje: kljuka se je pokvarila; pritisnila je na kljuko in odprla vrata; prijeti za kljuko / ta kljuka se ne zapira / okenska kljuka; kljuka vrat 2. priprava, navadno železna, z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagóvor — a m (ọ̑) beseda, stavek, s katerim se začne pogovor: izreči nagovor; nagovor v angleščini / vljudnostni nagovor; kolega, tovariš in drugi nagovori // govor, navadno krajši, v katerem govornik pozdravi navzoče: nagovoru so sledile zdravice; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polomíti — lómim dov. (ȋ ọ) 1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje // povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povzétek — tka m (ẹ̑) glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: razpravi je dodan povzetek v angleščini; objavili so povzetek predsednikovega govora / povzetek vsebine; povzetek iz berila / za izpit je študiral po povzetkih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕvič — prisl. (ȓ) 1. pri ponavljanju na prvem mestu: prvič se je oženil s Slovenko, drugič s tujko; razprava je bila prvič objavljena v angleščini, nato pa v slovenščini / pri cerkveni poroki v nedeljo sta bila prvič oklicana; pri licitaciji kdo da več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šíbek — stil. šibák šíbka o stil. ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sporazuméti se — úmem se dov., sporazúmel se tudi sporazumèl se in sporazumél se; sporazúmljen (ẹ ȗ) 1. z dogovarjanjem priti do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: sporazumeli so se za ceno; sporazumeti se s kom o spornih vprašanjih 2. izmenjati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trójka — e ž (ọ̑) 1. pog. številka tri: obkrožiti trojko / na tej progi vozi trojka tramvaj, avtobus številka tri ∙ žarg., med. izpuliti trojko podočnik 2. pog. pozitivna ocena, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobro: dobiva same trojke; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika